Rad bi bil metulj.

Zaenkrat bom kratka, ker se moram najprej naužiti trenutka. Izvedela sem namreč, da sem bila tudi drugič negativna, kar pa pomeni, da sem lahko končno zapustila nadstropje izolacije in tesno objela svoje najdražje. Po 26 dneh je to neverjeten občutek. Zdaj pa bom dala za kakšno uro stran telefon in ostale elektronske naprave, ki so mi v tem obdobju krajšale čas in bom uživala v tesnih objemih, pasjih dlakah, luksuzu prostosti, dihanju svežega zraka brez maske.

Ne glede na dva negativna testa ostajam doma, storite enako tudi vi. 

#ostanidoma

Komentarji

  1. Unknown8. april 2020 ob 04:37

    Jupiiiiiii! Vedela sem da ti bo uspelo! Uživaj uživaj in še bolj uživaj! Zdrava ostani in vsi tvoji! Lp

    OdgovoriIzbriši
  2. Jaka8. april 2020 ob 05:56

    Bravo Tea. Hvala za deljenje izkušnje! Uživaj!

    OdgovoriIzbriši
  3. marv696668. april 2020 ob 06:46

    Ste razmišljali da bi sedaj darovali kri? Iz tujine prihajajo članki da kri osebe ki je prebolela(plazma ) lahko pomaga pri zdravljenju kritično obolelih. Mogoče kontaktirate zdravnika ki vas je zdravil . Pa Hvala za vse :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Unknown8. april 2020 ob 07:25

    Srečno in hvala.

    OdgovoriIzbriši
  5. Polly8. april 2020 ob 07:44

    <3

    OdgovoriIzbriši
  6. Unknown8. april 2020 ob 12:01

    Tea, resnično sem vesela zate. Spremljala sem te od prve tvoje objave. Zmaga!!!

    OdgovoriIzbriši
  7. Unknown8. april 2020 ob 13:52

    Toppp!!🔝🙏👍👍👏❤

    OdgovoriIzbriši
  8. Manja Mexi8. april 2020 ob 16:04

    Odlično. Hvala za tole. Drži se!

    OdgovoriIzbriši
  9. Unknown8. april 2020 ob 23:17

    Tea, sem vesel zate. Ostani zdrava in vsi tvoji!

    OdgovoriIzbriši
  10. Marjana Brišar9. april 2020 ob 04:00

    Super novica! Srečna zate. Zdaj pa le uživaj z družino in psičko.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Prvi dnevi, prvi simptomi, prve misli.

Vsi si včasih želimo, da bi se vikend raztegnil za cel teden, da ne bi bilo šole, faksa, službe... A ko se to zgodi pod prisilo ni tako zelo prijetno. Moji prvi znaki so se pojavili v četrtek zjutraj. Suho grlo, kašelj, glavobol. Vzela sem protibolečinsko tableto, ker so glavoboli pri meni stalnica in se za vsak slučaj zaprla v sobo. Ko bolečine niso ponehale, sem najprej poklicala mamo, ki je zadeve spremljala precej mirno, zato sem vedela, da mi bo razumno svetovala. "Pokliči zdravico pa boš videla kako naprej." Pokličem zdravnico, pojasnim svoje stanje, takoj dobim navodila za samoizolacijo in urejen termin za testiranje. Ker je trenutno panika velika, je bil prvi možen termin šele v soboto popoldan, kar je pomenilo, da bom dva dni čakala brez da bi vedela, kaj se dogaja z mano. Takoj sem obvestila službo, da me ne bo, obvestila sem cimro iz sosednje sobe, da sva poskrbeli, da se nisva srečevali v skupnih prostorih. Oče mi je prinesel hrano, maske in domača zdravila, ki sv...
Preberite več

Moje sonce si, ki prežene oblake.

Tudi danes smo ob prejetju rezultatov veliko jokali. Še vedno jočemo. Ampak od sreče. Včerajšnji test je bil končno negativen. Nisem vedela, da bom kdaj tako zelo navdušena, da je rezultat kakšnega testa negativen. Na faksu tega navadno nisem ravno vesela. Mislim, da danes nihče iz moje družine ni mirno spal. Kljub dobremu občutku sta v meni vladala strah in nervoza, spet sem se celo noč zbujala. Približno isto je doživljala moja mama. Zjutraj sva se “dobili” na okenski polici in res, napetost v pričakovanju rezultatov bi lahko rezali z nožem. Nekaj časa sem še razmišljala o zajtrku, pa sem bila preveč živčna, da bi karkoli spravila po grlu. Na srečo pa me danes niso pustili čakati do dvanajstih ampak so me poklicali že par minut pred enajsto. Iskreno povedano so se mi roke precej tresle, ko sem prijela telefon in preden sem se oglasila, sem morala dvakrat globoko vdihniti. Rezultati prejšnjega tedna so me prizemljili in zavedala sem se, da se lahko pogovor odvije v katero kol...
Preberite več

Svet bo lepši, videl boš.

Potek mojih dni je ponavljajoč, zato vam le stežka napišem kaj novega. Kar se tiče počutja, ostaja nespremenjeno. Simptomov ni več, se pa, kot sem že kdaj omenila, čutijo posledice na telesu. Veliko bolj sem utrujena kot ponavadi, počutim se, kot da sem med pripravami na razstavo na faksu. Takrat namreč cele dneve preždimo na podstrehi fakultete in končujemo projekte, pogosto pa se delo zavleče v noč. Je pa res, da je takrat utrujenost popolnoma drugačna. Povzroči jo celodnevna aktivnost in malo spanca, zdaj pa spim večino dneva in sem komaj kaj aktivna, saj kaj dosti tako ne morem biti. Utrudi me že par minut igre s psičko, hoja po stopnicah ko grem na travnik za hišo, tuširanje, preoblačenje, zadiham pa se včasih že med jedjo.  Zdaj že res komaj čakam, da si bom lahko postopoma začela nabirati moč in kondicijo, čeprav vem, da bo to dolgotrajen postopek.  Kar je novih informacij, je predvsem ta, da bom imela ponovno testiranje v torek dopoldan, zato računam, da bom n...
Preberite več