Hej stari, pazi nase!

Ker sem pristala v bolniški oskrbi, vam lahko danes svoje znake poročam bolj natančno.

8.00

Vročina: 37,1

Srčni utrip: 109 utripov na minuto

Pritisk: 104/84

Saturacija kisika: 100%

Pajkovih mrež v sobi: 4

Okoli pol devetih je prišla vizita, z zdravnico je prišla še mlajša punca, saj uvajajo nove ekipe, predvidevam pa, da je bila zdravniška pripravnica. Z mojo cimro sva obe danes veliko boljšega počutja, zato je bil njun obisk kratek. Obema so poslušali pljuča in srce ter naju vprašali o počutju. Rezultatov odvzema krvi, rentgena pljuč in EKG-ja zdravnica ni omenjala, zato predvidevam, da niso našli ničesar, kar bi bilo omembe vredno. Ker pa je bilo včerajšnje stanje res slabo, me bodo v bolnišnici zadržali še vsaj en dan, mogoče uspem prešteti še število muh, ujetih v pajkove mreže. 

Ampak čisto zares, osebje je noro prijazno in ustrežljivo. Pridno nas prihajajo gledat čez okence na vratih in nas vsakič vprašajo, če smo v redu. Kadar stopijo v sobo se po vstopu razkužijo vrata, kljuke, okna, koš za smeti, pohištvo... Danes so prišli pomiti tudi tla, razkužiti kopalnico. Seveda najverjetneje to počnejo vsak dan, a sem včeraj prišla po tem, ko so to že vse uredili.

Noč v bolnišnici ni najprijetnejša, sem se precej obračala in iskala udoben položaj, ampak vem, da sem tu zato, da imam ob sebi ljudi, ki mi lahko pomagajo s pravilno strokovno oskrbo. Po vsem skupaj trenutno ugotavljamo, da moja bolezen vseeno ne sodi med lažje oblike, a ker sem mlada, jo prenašam razmeroma dobro. Na srečo nimam kakšnih drugih bolezni, ki bi lahko bile nevarne v kombinaciji z virusom. 

11.00

Vročina: 37,5

Srčni utrip: 90 utripov na minuto

Pritisk: 126/84

Saturacija kisika: 99%

Pajkovih mrež v sobi: brez sprememb, muh pa ne vidim

Zdravniki so mi dovolili, da mi mama pripelje od doma računalnik in nekaj oblačil. Pižamo so mi prinesli, ampak je nekaj čisto drugega, ko oblečeš svojo. Kako poteka predaja stvari? Mama se pripelje do vhoda za bolnike z virusom, tam mora poklicati eno izmed napisanih telefonskih številk, pravilno zaščiten uslužbenec pa potem paket prevzame (predvidevam, da ga vsaj malo tudi razkužijo) in mi ga prinese v izolirano sobo.

Žal zdaj ne morem preizkušati vseh čarobnih moči vaših zdravilnih rož’c, vendar vseeno upam, da so nasveti, ki sem jih objavila, komu uporabni. Naj samo omenim, da so tudi tukaj zdravniki povedali, da za škodo, ki bi jo naj naredil brufen ni dokazila. So pa previdnejši in nam dajejo raje lekadol in analgin.

Ker je moja cimra o vsem skupaj precej razočarana, sem začela razmišljati, kaj tale izpostavitev sploh pomeni. Kako se bo moje življenje spremenilo, glede na to, da je moj obraz zaokrožil po spletu, televiziji, moj glas pa po radiu. Ne vem, ali bo to pomenilo, da bodo ljudje name gledali drugače, stopili korak vstran, ko me bodo prepoznali, zna se zgoditi tudi, da bo kdo reagiral izredno nesramno. A takšna je pač narava ljudi, bojimo se tistega, česar ne poznamo, kako reagiramo pa je odvisno od našega karakterja. V celotni zgodbi pa je najbolj pomembno, da ostajamo zvesti temu, kar smo. Osebe, ki so pomembne, bodo ostale ob nas in razumele. Kljub zoprni bolezni čutim v tem času neverjetno veliko ljubezni in hvaležnosti za vsak trenutek in vsako osebo, ki nam je dana. V prvi vrsti pa seveda za mojo neverjetno družino in najbližje prijatelje, ki tudi na daljavo skrbijo, da se mi vsak dan na obraz riše nasmešek. Komaj čakam, da vas lahko zopet objamem in vam grem spet na živce 😉

#ostanidoma