Dan je taprav, je sonce že visoko.

Tako. Pa že pečem pecivo in jem kosilo za jedilno mizo. Včeraj je bil res dan tesnih objemov, zdaj pa se je zadeva znormalizirala. Uživam v malenkostih, ki so navadno rade spregledane. Veste koliko pomeni, da se zjutraj lahko usedem za mizo in v družbi pozajtrkujem? Ali pa to, da lahko hodim med prostori brez omejitev? Mislim, da sem včeraj prvih 15 minut hodila samo po stanovanju in se navduševala.

Ker sem še vedno brez kondicije in moči ne morem na sprehod s psičko in mamo, saj bi ju le s težavo dohajala. Sem pa zato šla na sprehod z babico. Ona okreva po operaciji kolena in trenutno je najina zmožnost za sprehode zelo usklajena. Naredili sva kratek krog v počasnem tempu in res si je dobro pretegniti noge.

Naš tempo življenja se bo počasi vrnil na normalne tire, vsaj kar se tiče funkcioniranja v hiši. To, da sem bila v izolaciji ne pomeni, da se bomo zdaj vsak dan objemali in plesali zahvalni ples soncu. Pri nas normalno pač pomeni, da si bomo šli na trenutke na živce, sploh ko se me bodo moji naveličali, ko bom preveč govorila, kar mi je v navadi. Predvsem nismo več navajeni živeti skupaj, sploh pa ne tako, da smo vsi doma. Jaz sem doma nazadnje živela tri leta nazaj, vrnila sem se za par mesecev, a sem takrat ves čas imela dve službi, občasno tudi tri, zato se nismo kaj dosti videli. Mislim, da bo trenutna situacija od vseh terjala veliko prilagajanja. 

Rada bi verjela, da se bo tudi izven gospodinjstev zadeva kmalu postavila nazaj v normalno stanje. Nimam občutka, kako dolgo bi naj to še trajalo, o vsem skupaj vem ravno toliko kot ostali. Vse kar nam trenutno preostane je, da upamo na najboljše.

Mnogi mi pišete, če bom zdaj z blogom nadaljevala. Mislim, da je tale prišel h koncu, saj ne vem, kaj naj na temo virusa še pišem, saj sem od zdaj naprej v isti situaciji kot večina vas. Morda odprem nov blog, a iskreno ne vem o čem pisati. Moji dnevi trenutno niso tako hudo zanimivi, idej o raznih drugih temah pa nimam. Lahko bi verjetno pisala kaj o receptih, ki jih bom v teh dneh preizkušala, a o tem zopet nimam kaj dosti pisati. V kolikor ima kdo kakšno zanimivo idejo, sem odprta za predloge, morda pa najdemo kaj, o čemer bi imela jaz kaj za povedati, vi pa bi to radi prebrali.

#ostanidoma

Komentarji

  1. Super si in hvala, da si tvojo izkušnjo delila z nami. Za to je potreben pogum in ti ga imaš! Tega nikoli ne pozabi. Vse dobro - in piši še naprej, saj ti gre zelo dobro. Kljub težkim trenutkom ti ni zmanjkalo humorja! Želim ti, da čimprej popolnoma okrevaš! Srečno! D.

    OdgovoriIzbriši
  2. Srečno in zdravo v prihodnosti. Zanimivo te je bilo brati.

    OdgovoriIzbriši
  3. Hvala, si super punca, polna poguma, vso srečo v prihodnje. Sem vesel, da si prebrodila težave in pomagala skupnisti vseh nas.

    OdgovoriIzbriši
  4. Hvala Tea! Hvala za tvoj trud, cas, izkusnjo, ki si jo delila.. ostani zdrava!❤

    OdgovoriIzbriši
  5. Hvala ti za vse besede, ki si jih zapisala za nas. Verjamem, da so bili nekateri trenutki še težji, kot si lahko predstavljamo. Zato pa naj bo pot nazaj v normalno življenje še toliko lepša. Vse dobro! ❤️

    OdgovoriIzbriši
  6. Bravo! Zmagala si na celi črti! Ali sedaj še vedno kašljaš? Ali te bolijo pljuča? Ste ti je zmanjšala kapaciteta pljuč? Probaj izvajati dihalne vaje, najdeš jih na spletni strani od Golnika, da si razširiš pljuča. Če seveda ne kašljaš več, da se ne boš zadavila 😉 Kondicija pa počasi, z vztrajnostjo in trmo se daleč pride! 😀

    OdgovoriIzbriši
  7. Zdravo, z velikim veseljem berem, da si OK. Želim ti še naprej veliko zdravja, uspeha in želim lepe velikonočne praznike! 🍀

    OdgovoriIzbriši
  8. Hvala, da si nas pobliže seznanila s to nevidno boleznijo. Marsikdo je do te ni jemal resno.
    Želim ti vse dobro v življenju, za zdaj pa blagoslovljene praznike v krogu družine.

    OdgovoriIzbriši
  9. Tea, hvala za to zgodbo 😊
    Sem vesela, da je to za vami, in upam, da se ne ponovi.
    Vse dobro vam zelim.

    OdgovoriIzbriši
  10. Hvala za vse zapise in upam, da res ne bo nobenih posledic virusa. Srečno!

    OdgovoriIzbriši
  11. Vprašal bi samo, če te je tisti medicinski brat že poklical. Ker če te ni, bi te jaz, saj si mi luštna. Sporoči na jan.klemen@yahoo.com. Oprosti za ta sporoçil

    OdgovoriIzbriši
  12. Zivijo. Jaz se kar pogledujem na tale blog, ce je se kaj novega :)
    Me zanima, ce vam je uspelo ostale zdrave ohranit, ker se mi je zdelo, da res lepo in dosledno skrbite vsi za samoizolacijo... Srecno!

    OdgovoriIzbriši
  13. Hvala za ta blog in best of luck naprej :)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Prvi dnevi, prvi simptomi, prve misli.

Moje sonce si, ki prežene oblake.

Svet bo lepši, videl boš.