Brez besed.

Ponovni bris je bil pozitiven. In jaz sem ostala brez besed. Mogoče uspem kasneje spacat skupaj dejansko objavo, trenutno pa ne morem. Se opravičujem.  

#ostanidoma 

Komentarji

  1. Jasmina27. marec 2020 ob 05:11

    Vse bo vredo. Samo hrabro.

    OdgovoriIzbriši
  2. Polly27. marec 2020 ob 05:46

    To samo pomeni, da ves, da se mors pazit na domace, da ne dobijo bacilov in da še telo rabi malo več časa, da se pozdravi. Ni pa fajn novica, sigurno. Kr počasi.

    OdgovoriIzbriši
  3. Til27. marec 2020 ob 06:07

    "Coronavirus Can Live in Patients for Five Weeks After Contagion"

    Čisto normalno, da je bris pozitiven, brez panike :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Jaka27. marec 2020 ob 06:25

    Tea, naslednji bo negativen. Važno, da se boljše počutiš in da bo tega kmalu konec.

    Če je že test pozitiven, ostani še ti pozitivna :)

    OdgovoriIzbriši
  5. Unknown27. marec 2020 ob 06:30

    Draga Tejči
    Saj druga ti na žalost ne preostane, kot da pozitivno razmišljaš.

    Kmalu se bomo zadevi smejali
    Novi Steaki so že namočeni in te čakajo.

    Rad te imam
    Tvoj Ati

    OdgovoriIzbriši
  6. Doris27. marec 2020 ob 06:57

    Ne zamislim si kako razočaranje si morala doživet ko so ti povedali za test. Drži se, prej ali slej bo negativen in takrat bomo vsi veseli z teboj 😁

    OdgovoriIzbriši
  7. Unknown27. marec 2020 ob 07:06

    Tea nič se sekirat, ostani pozitivna. Virus bo pa kmalu odšel!

    OdgovoriIzbriši
  8. Anonimen27. marec 2020 ob 08:53

    Vsi čutimo tvojo bolečino, ne izgubi volje in ostani naš sonček še naprej. Ko bo vsega konec, bodo pa objemi še toliko več vredni! ❤️

    OdgovoriIzbriši
  9. Unknown27. marec 2020 ob 09:05

    En objemček ti posilja.. Vse bo okej

    OdgovoriIzbriši
  10. mzm27. marec 2020 ob 14:28

    Tea, hvala za vse zapise. Srečno srečno! Vse bo v redu.

    OdgovoriIzbriši
  11. Unknown27. marec 2020 ob 16:09

    Tea, glavo gor! To je samo majcen korak nazaj. Saj veš, kdor se spotakne, naredi daljši korak!

    OdgovoriIzbriši
  12. Saša Gerčar27. marec 2020 ob 23:21

    Drži se! Tvoj blog sem začela brati, ker je najbrž (ne vemo, ker ni naredil testa) tudi moj 24 letni sin med okuženimi.
    Z dekletom živita na Nizozemskem, zato je tako zanju, kot za nas vsa zadeva še težja.
    Mineva že več kot dva tedna, ko še vedno močno kašlja. Držim pesti zate in zanj!

    OdgovoriIzbriši
  13. Saša Gerčar27. marec 2020 ob 23:27

    Draga Tea, ekola, zdaj ko tole funkcionira ... namreč že pred kakšnimi 5 dnevi, sem spisala daljši komentar, a mi ga je stalno zavračalo.
    Sem si ga skopirala in shranila, tako da ga lahko tokrat samo preprosto dodam. Seveda so terminski podatki malo zamaknjeni ;)

    Draga Tea, hvaležna za tvoj blog, saj sem ga lahko spremljala vzporedno z dogajanjem, ki ga je preživljal moj sin na drugem koncu Evrope, kjer je ostal tudi po lanskem zaključku svojega magisterija. Najbrž si že ugotovila, ja, tam nekje 2 leti starejši od tebe.
    Tudi njega je usekalo.
    Hudo usekalo.
    Pa vendar žal nikoli ne bomo vedeli ali je to korona ali (le) gripa.
    Sam pravi, da po vseh opisih (tudi tvojih) vse kaže na korono, a kot se spominja svojih preteklih grip, tudi te pri njem nikoli niso bile mačji kašelj. Čudno pri vsem tem je namreč, da njegovo dekle, ki si z njim deli bornih 30 kvadratov, majhno posteljo in mu pomaga s kuhanjem čaja in preživljati moreče noči (jap, tudi to se dogaja ... najbrž zaradi psihotičnega vzdušja), v tem obdobju ni niti kihnilo.

    Tudi jaz sem sem se skupaj z možem izolirala. Prejšnji četrtek ... torej že nekih 13 dni. Že pred tem se nisem veliko družila, saj nisem v službi, umivala sem si roke in bila v stikih praktično z istim krogom največ desetih ljudi. Nihče od njih ni zbolel. Jaz pa sem 3. dan karantene začela pokasljevati. Vse skupaj se je razvilo v vse močnejše sunke kašlja. Nobenih bolečin, tudi vročine ne. No, razen, da je moja telesna temperatura iz mojih običajnih 34 in nekaj narasla na 36,6 do 36,8. Nobenih telesnih težav nisem imela, sem pa tri dni trpela za hudimi psihičnimi stiskami in doživljala panične napade.
    Korona ali le običajen prehlad ustrezen tem vremenskim razmeram?

    Kdo bi vedel, saj nimam možnosti za testiranje, zdravnica me je po telefonu zavrnila, saj testerjev ni dovolj. Čudno je tudi to, da moj mož, ki je v stalnem stiku z mano (pač sklenila sva, da se ne bova izolirala en od drugega) ni niti kihnil.

    Dolga zgodba. A sem jo želela napisati, ker po vseh dogajanjih nisem več sigurna v to kaj je korona, kaj je gripa in kje na nas preži tista grozna nevarnost. Vse bolj se bojim, da nas psihoza bolj ubija od samega virusa in da nam bodo posledice teh ukrepov še dolgo krojile prihodnost.

    Drži se!

    OdgovoriIzbriši
  14. Unknown28. marec 2020 ob 00:07

    Tea, samo ni se izginil, naslednji bris bo zagotovo negativen, bos videla!❤ glavo gor in pocakaj na naslednje testiranje, vazno je samo, kako se pocutis.

    OdgovoriIzbriši
  15. Marjana Brišar28. marec 2020 ob 07:24

    Jooj, ful te čutim ... Ne prepusti se malodušju, ostani tak sonček kot do zdaj. Vse bo minilo, tudi to. Verjamem, da je nam zdaj lahko pisat in pametovat, a drugače kot to, ne gre. Mislim nate ... in vem da nisem edina ��

    OdgovoriIzbriši
  16. Unknown28. marec 2020 ob 08:20

    Vem, da je težko ampak imate bližnje vsaj zelo blizu in jih lahko "čutite", večina ljudi je daleč stran od svojih... Tako, da zdržite!

    OdgovoriIzbriši
  17. Tisa28. marec 2020 ob 14:36

    Ste bila cepljena za gripo? Res prosim za odgovor, ker so v tujini našli povezavo.

    OdgovoriIzbriši
  18. Sabina28. marec 2020 ob 15:07

    Ne se sekirat preveč, glej kako daleč si že prišla, bo tudi negativen še. Glavo gor in zdrži! Lp

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Prvi dnevi, prvi simptomi, prve misli.

Vsi si včasih želimo, da bi se vikend raztegnil za cel teden, da ne bi bilo šole, faksa, službe... A ko se to zgodi pod prisilo ni tako zelo prijetno. Moji prvi znaki so se pojavili v četrtek zjutraj. Suho grlo, kašelj, glavobol. Vzela sem protibolečinsko tableto, ker so glavoboli pri meni stalnica in se za vsak slučaj zaprla v sobo. Ko bolečine niso ponehale, sem najprej poklicala mamo, ki je zadeve spremljala precej mirno, zato sem vedela, da mi bo razumno svetovala. "Pokliči zdravico pa boš videla kako naprej." Pokličem zdravnico, pojasnim svoje stanje, takoj dobim navodila za samoizolacijo in urejen termin za testiranje. Ker je trenutno panika velika, je bil prvi možen termin šele v soboto popoldan, kar je pomenilo, da bom dva dni čakala brez da bi vedela, kaj se dogaja z mano. Takoj sem obvestila službo, da me ne bo, obvestila sem cimro iz sosednje sobe, da sva poskrbeli, da se nisva srečevali v skupnih prostorih. Oče mi je prinesel hrano, maske in domača zdravila, ki sv...
Preberite več

Moje sonce si, ki prežene oblake.

Tudi danes smo ob prejetju rezultatov veliko jokali. Še vedno jočemo. Ampak od sreče. Včerajšnji test je bil končno negativen. Nisem vedela, da bom kdaj tako zelo navdušena, da je rezultat kakšnega testa negativen. Na faksu tega navadno nisem ravno vesela. Mislim, da danes nihče iz moje družine ni mirno spal. Kljub dobremu občutku sta v meni vladala strah in nervoza, spet sem se celo noč zbujala. Približno isto je doživljala moja mama. Zjutraj sva se “dobili” na okenski polici in res, napetost v pričakovanju rezultatov bi lahko rezali z nožem. Nekaj časa sem še razmišljala o zajtrku, pa sem bila preveč živčna, da bi karkoli spravila po grlu. Na srečo pa me danes niso pustili čakati do dvanajstih ampak so me poklicali že par minut pred enajsto. Iskreno povedano so se mi roke precej tresle, ko sem prijela telefon in preden sem se oglasila, sem morala dvakrat globoko vdihniti. Rezultati prejšnjega tedna so me prizemljili in zavedala sem se, da se lahko pogovor odvije v katero kol...
Preberite več

Svet bo lepši, videl boš.

Potek mojih dni je ponavljajoč, zato vam le stežka napišem kaj novega. Kar se tiče počutja, ostaja nespremenjeno. Simptomov ni več, se pa, kot sem že kdaj omenila, čutijo posledice na telesu. Veliko bolj sem utrujena kot ponavadi, počutim se, kot da sem med pripravami na razstavo na faksu. Takrat namreč cele dneve preždimo na podstrehi fakultete in končujemo projekte, pogosto pa se delo zavleče v noč. Je pa res, da je takrat utrujenost popolnoma drugačna. Povzroči jo celodnevna aktivnost in malo spanca, zdaj pa spim večino dneva in sem komaj kaj aktivna, saj kaj dosti tako ne morem biti. Utrudi me že par minut igre s psičko, hoja po stopnicah ko grem na travnik za hišo, tuširanje, preoblačenje, zadiham pa se včasih že med jedjo.  Zdaj že res komaj čakam, da si bom lahko postopoma začela nabirati moč in kondicijo, čeprav vem, da bo to dolgotrajen postopek.  Kar je novih informacij, je predvsem ta, da bom imela ponovno testiranje v torek dopoldan, zato računam, da bom n...
Preberite več